Motnja erekcije pri srčno-žilnih bolnikih
Prim. Herbert Bernhardt, dr. med., internist kardiolog, Kardiološka ambulanta, Nova Gorica
Motnja erekcije se pojavlja pri 39 do 64 % srčno-žilnih bolnikov. Ker spolno življenje močno vpliva na dobro počutje, samozavest in s tem tudi na življenjsko uspešnost, je pomembno, da jim pomagamo.
Različne raziskave v zadnjih dvajsetih letih so pokazale, da telesna aktivnost zmanjšuje verjetnost za motnjo erekcije, medtem ko jo debelost, kajenje, sedenje pred televizorjem in bolezenska stanja povečujejo. Pri tretjini debelih moških zmanjšanje telesne teže s telesno aktivnostjo izboljša erektilno sposobnost.
Raziskave so tudi pokazale, da pogostost spolnih odnosov napoveduje motnjo erekcije. Moški, ki imajo že v mlajših letih spolne odnose manj kot enkrat na teden, imajo po 40. letu dvakrat pogosteje motnjo erekcije.
Najpomembnejša pa je ugotovitev, da so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni in za motnjo erekcije isti. Sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, motnje presnove maščob (zvišan holesterol), kajenje in debelost so dejavniki tveganja za motnjo erekcije in za koronarno bolezen (za angino pektoris, akutni miokardni infarkt in srčno popuščanje). To je razumljivo, saj motnja erekcije in srčno-žilne bolezni nastanejo zaradi motenj v delovanju celic na notranji steni žil (disfunkcije endotelnih celic). Srčno-žilne bolezni tako s svojimi dejavniki tveganja napovedujejo motnjo erekcije, motnja erekcije pa napoveduje težave s srcem in žiljem. Zato moramo moškega, pri katerem motnja erekcije ni posledica poškodbe medenice, raka prostate ali nevrološke bolezni in ki je brez očitnih znakov koronarne ali kake druge žilne bolezni, preventivno pregledati in izključiti prikrito srčno-žilno bolezen in dejavnike tveganja zanjo.
Kot smo že omenili, je motnja erekcije pri srčno-žilnih bolnikih pogosta. Da bi jim lahko ustrezno pomagali, moramo najprej ugotoviti, kako nevaren je zanje spolni odnos. Na podlagi statističnih podatkov so ugotovili, da je pri normalnem, zdravem 50-letnem moškem 1 % možnosti, da bo v letu dni prišlo do miokardnega infarkta. Če ima zdrav moški spolni odnos enkrat na teden, se stopnja nevarnosti skoraj ne poveča (z 1 % na 1,01 %). Pri srčno-žilnem bolniku je osnovna letna nevarnost za miokardni infarkt 10-odstotna, pri spolnem odnosu enkrat na teden pa se prav tako le malo poveča (z 10 % na 10,1 %). Ustrezno zdravljenje srčno-žilnih bolezni zmanjša predvideno nevarnost za miokardni infarkt.
Spolna aktivnost je telesna aktivnost, ki jo merimo z MET-i. En MET predstavlja porabo kisika, ko človek miruje in sedi. Izrazimo ga v ml/kg/min. Bolj, ko smo telesno aktivni, višji je MET. Med spolnim odnosom pred orgazmom porabimo 2 do 3 MET-e, ob orgazmu pa 3 do 4 MET-e; vse skupaj traja 5 do 15 minut. Številke so lahko malo drugačne, odvisno od intenzivnosti in oblike aktivnosti, od tega, ali se odvija doma ali drugje, z zakonskim partnerjem ali ne. Med aktom srčna frekvenca v povprečju zraste na 117 utripov na minuto, redko pa preseže 130 utripov na minuto. Sistolični krvni tlak se zviša do 170 mm Hg. Frekvenca dihanja se pospeši in poglobi. V povprečju je spolna aktivnost po porabi kisika enaka kot pri hoji po ravnem s hitrostjo 4 do 6 km/h.
Enako kot ocenjujemo telesno zmogljivost z obremenitvenim testom, lahko ocenimo telesno pripravljenost za spolni odnos. Če srčno-žilni bolnik zmore obremenitev, enako 5 do 6 MET-om brez znakov slabe prekrvitve srčne mišice in brez nevarnih motenj srčnega ritma, je fiziološko sposoben za spolni odnos, saj ni omembe vredne nevarnosti.
Motnjo erekcije pri srčno-žilnih bolnikih lahko zdravimo z zaviralci fosfodiesteraze tipa 5. Prvo zdravilo iz te skupine je bil sildenafil. Njegov učinek nastopi po 30 minutah (lahko tudi že po 12 minutah) in traja 3 do 4 ure. Kasneje sta sledila vardenafil in avanafil, ki sta se po nekaterih lastnostih razlikovala od sildenafila. Pred kratkim registrirano generično zdravilo tadalafil se prav tako razlikuje od sildenafila, njegova prednost pa je dolgotrajno delovanje (do 36 ur), ki ob spolni stimulaciji omogoča doseganje erekcije. Mehanizem delovanja zaviralcev fosfodiesteraze tipa 5 je znan. Povzročijo razširitev žil v spolnem udu, v manjši meri pa tudi drugje v organizmu. Posledica sta zadostna čvrstost spolnega uda in erekcija, tako da je spolni odnos lahko uspešen.
Situacija je drugačna pri srčno-žilnih bolnikih, pri katerih so bolezenski znaki že vidni. Ti jemljejo različna zdravila: za znižanje krvnega tlaka (tiazidne diuretike, betablokatorje, kalcijeve antagoniste, zaviralce ACE, centralno delujoče antihipertenzive), za srčno popuščanje (digitalis, spironolakton), za znižanje holesterola (statine), psihoaktivna zdravila (triciklične antidepresive, antipsihotike, selektivne serotoninske zaviralce). Večina od teh zdravil lahko zmanjša erektilno sposobnost. Če zmanjšamo odmerek ali zdravilo zamenjamo z drugim, se zmanjša tudi negativni vpliv na erektilno sposobnost. Zaviralce fosfodiesteraze tipa 5, ki odpravljajo motnjo erekcije, lahko bolniki jemljejo hkrati s temi zdravili, vendar je na začetku nujna zdravniška kontrola.
Zaviralcev fosfodiesteraze tipa 5 ne smemo kombinirati z nitrati. Delovanje obeh skupin zdravil je do neke mere podobno. Nitrati povzročijo razširitev žil in znižajo krvni tlak, s čimer zmanjšajo porabo kisika v srčni mišici. Ker nitrati in zaviralci fosfodiesteraze širijo žilje, lahko pride do nevarnega znižanja krvnega tlaka, kar lahko zmanjša prekrvitev srca in povzroči srčni infarkt. Takih zapletov je malo, do njih pride predvsem zaradi napačne uporabe zaviralcev fosfodiesteraze. Če pride do takega zapleta, bolniku nikakor ne smemo dati nitroglicerina ali drugih nitratnih preparatov, ki jih sicer damo pri infarktu. Teh zdravil mu ne smemo dati še 24 ur po zaužitju sildenafila ali vardenafila in 48 ur po zaužitju tadalafila.
Bolnikom z obstruktivno hipertrofično miokardiopatijo in bolnikom z zmerno ali hudo aortno stenozo odsvetujemo uporabo zaviralcev fosfodiesteraze tipa 5.
Strokovne smernice priporočajo, da se vsak bolnik z motnjo erekcije individualno obravnava, šele potem lahko uporablja zaviralce fosfodiesteraze. To je pomembno zlasti za srčno-žilne bolnike. Če je potrebno, naj jih pregleda tudi specialist za srce in žilje. Tako vodeno zdravljenje je uspešno in varno.
