Odkrita komunikacija med partnerjema
Irena Rahne Otorepec, dr. med., specialistka psihiatrije in evropska specialistka spolne medicine, klinična seksologinja, Center za mentalno zdravje, Ambulanta za spolno zdravje, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
Ali je motnja erekcije med moškimi in njihovimi partnerji še vedno tabu?
Menim, da so tabuji, povezani s spolnostjo in spolnimi motnjami, že precej manjši, izginili pa seveda še niso. K zmanjševanju je veliko pripomogla tudi farmacevtska industrija z razvojem zdravil za zdravljenje motnje erekcije, pa tudi mediji, ki so odkrito pisali o teh težavah in razsežnosti te spolne motnje po svetu. Moški, ki zaradi motnje erekcije prvikrat pridejo v našo ambulanto, velikokrat pridejo v paru. To je dober znak, saj pomeni, da so težave že poskušali reševati, da se oba zavedata, da sta odprava spolnih težav in izboljševanje spolnosti skupen projekt. Pridejo pa seveda tudi moški, ki svojo stisko nosijo sami in z njo ne želijo (ali ne upajo) obremenjevati druge osebe, tudi zaradi bojazni, da bodo ostali sami.
Ali je moškim težko govoriti o težavah?
Moški, ki se naročijo na pregled pri nas, v Ambulanti za spolno zdravje, so večinoma že vnaprej pripravljeni, da bo treba odkrito spregovoriti o stiskah v spolnosti. Velikokrat pa vseeno potrebujejo terapevtovo spodbudo, da premagajo začetno tremo. Kadar pride na pogovor par, je precej lažje, saj sta se o težavah že pogovarjala. Pokaže pa se, da marsikateri par ne zna izraziti svojih želja ali frustracij, zato v terapiji veliko prostora namenimo psihoseksualnemu izobraževanju prav na področju spolne komunikacije.
So motnje erekcije pri moških, ki prihajajo v vašo ambulanto, pogoste?
Najpogostejša spolna motnja je motnja erekcije, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pa med 30. in 40. letom. Pri telesno zdravih mlajših moških je na drugem mestu zgodnji izliv (v sodobnih smernicah spolne medicine se izraz prezgodnji izliv ne uporablja več). Če pogledamo povezavo med pojavom spolne motnje in starostjo moškega, lahko rečemo, da so težave z zgodnjim izlivom pogostejše pri mlajših. Težave z doseganjem in vzdrževanjem erekcije so pogostejše pri starejših, saj se takrat pojavljajo tudi različne bolezni, ki privedejo do težav z erekcijo.
Kakšen pomen ima spolnost za partnerski odnos?
Spolnost je pomemben del našega življenja, tako za samske kot za pare. Vsakemu pomeni kaj drugega: daje nam telesno in duševno ugodje, je izraz ljubezni, omogoča reprodukcijo, je pomemben del partnerskega odnosa. Partnerske težave ali celo konflikti zelo negativno vplivajo na kakovost spolnih odnosov in pogosto privedejo do nastanka spolnih motenj. Lahko pa je tudi obratno, spolna motnja enega ali obeh – kar ni tako redko – lahko privede do partnerskih konfliktov. Zato se par izogiba spolnim odnosom, kar seveda krepi negativno doživljanje, občutke lastne nekompetentnosti, neprivlačnosti ...
Kateri so najpogostejši vzroki spolnih motenj?
V preteklosti so spolne motnje spadale med t. i. psihosomatske motnje in so se strogo delile na organsko in psihogeno pogojene. Danes se temu dualizmu izogibamo. Tudi na telesno bolezen se vsak odziva s psihično stisko. Delitev zelo ovira celostni bio-psiho-socialni pristop k obravnavi in zdravljenju spolnih motenj.
Med telesnimi boleznimi in stanji, ki so lahko vzrok za spolne motnje, so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, različne bolezni sečil in perifernega žilja, ginekološke bolezni, poškodbe v predelu medenice, rakava obolenja in razne odvisnosti (od alkohola, nikotina, drugih psihoaktivnih snovi). Praktično ni telesnega sistema, ki ne bi povzročil težav v spolnosti ali vplival nanje. Kot sem že omenila, sta telo in duševnost vedno tesno povezana, zato se moški na motnjo erekcije odzove s tesnobo, zaskrbljenostjo, potrtostjo, sramom, krivdo in drugimi negativnimi občutki. Poleg tega se pojavi negativno razmišljanje o nesposobnosti in neustreznosti, zelo se zmanjša samozavest. Moški vnaprej pričakuje katastrofo, ki se res zgodi, ker je napet in pričakuje neuspeh. Poleg vsega opisanega trpi tudi celosten partnerski odnos, zmanjšuje se spolno zadovoljstvo. Zelo je okrnjena kakovost življenja.
Med vzroki, povezanimi z duševnim zdravjem, so najpogostejše anksiozne motnje, depresija, stresne situacije, tudi pretekle ali aktualne spolne travme. Obravnava in vrsta zdravljenja sta odvisni od trajanja, vzrokov in razsežnosti spolne motnje.
Kako pa na spolnost vpliva depresija?
Eden od pomembnih simptomov depresije, včasih lahko celo vodilni in edini simptom, je upad spolne želje. Če je človek potrt, utrujen, brez energije in volje, prav gotovo trpi tudi spolnost.
Lahko pa spolne motnje sprožijo depresijo: poglabljajo negativna čustva, prizadetost, pesimizem in nizko samovrednotenje. Zaradi teh stisk se človek lahko začne izogibati spolnim stikom.
Opažamo pa tudi (sicer redko), da se pri nekaterih depresivnih ljudeh (predvsem pri moških) interes za spolnost poveča. Večinoma si skušajo tako vsaj delno izboljšati samozavest in samopodobo.
Kateri so najpogostejši neželeni učinki zdravil za zdravljenje depresije na spolnost in kako jih odpraviti?
Zdravila za zdravljenje depresije (antidepresivi) lahko negativno vplivajo na vsako od faz spolnega odgovora, torej na spolno željo, vzburjenje in orgazem. Vzroki so v delovanju zdravil. Antidepresivi, ki vplivajo na serotonin, povzročajo več težav v spolnosti kot tisti, ki delujejo na druge prenašalce v možganih, npr. na dopamin ali melanin. Zdravnikova dolžnost je, da bolniku oz. bolnici pred uvedbo zdravila razloži najpogostejše neželene učinke. Ključno je, da se bolnik oz. bolnica ne neha zdraviti z antidepresivi, čeprav je zaradi njih prišlo do spolnih težav. Možni ukrepi so zmanjševanje odmerka antidepresiva, dodajanje novega antidepresiva ali pa uvedba drugega z ugodnejšim profilom neželenih učinkov. Kadar se pri zdravljenju depresije pojavijo težave z erekcijo, strokovnjaki priporočajo dodajanje enega od zdravil za odpravljanje teh težav, t. i. zaviralce fosfodiesteraze tipa 5 (encima PDE5) – sildenafila, vardenafila ali tadalafila.
Kaj se vam zdi pomembno za ljudi s težavami v spolnosti?
Pomembno se mi zdi, da se z osebnim zdravnikom pogovorijo o svojih težavah in da ne oklevajo z iskanjem pomoči. Posebej bi poudarila, da so zdravniki tisti, ki naj bi začeli pogovor o spolnem zdravju. Če so spolne težave kratkotrajne, jih lahko z ustreznim zdravljenjem hitro odpravijo. Odkrita komunikacija med partnerjema je nujna, saj trpita oba. Spolne motnje niso neozdravljive, odprava pa najprej zahteva temeljit pregled dosedanjega spolnega funkcioniranja. Pri tem so zelo pomembni tudi drugi specialisti – družinski zdravniki, urologi in ginekologi, saj naj bi bila obravnava spolnih motenj multidisciplinarna. Zdravljenje je uspešno, kadar ni odpravljen le simptom, ampak oseba zaživi tudi bolj kakovostno spolno življenje. Želimo si, da bi v spolnosti vsak užival, da spolnost ne bi bila »delo«, ampak bi bila sproščena, igriva in kreativna. Na začetku misel na učenje in terapevtske naloge sicer ni vabljiva, vendar je to nujno, saj je zaradi spolne motnje prišlo do izogibanja spolnim odnosom. Če je človek motiviran za iskanje pomoči in osebnostni razvoj, samostojno in/ali v paru, nikoli ni prepozno za učenje in vnašanje sprememb v spolno življenje. Tudi starost ni ovira za spolnost.
